Tovrstna kanalizacija se uveljavlja šele v zadnjih desetletjih, čeprav je bila prva zgrajena na Nizozemskem že davnega leta 1880. Kasneje se je sistem v glavnem uporabljal na ladjah in kasneje še letalih.

Kanalizacija deluje na osnovi podtlaka v sistemu, ki se ustvarja v centralni podtlačni postaji in se preko cevovoda prenaša do posameznih hišnih jaškov, od koder se odpadna voda dovede v sistem.

Prednosti tovrstnega sistema odvajanja odpadnih vod v primerjavi s klasično gravitacijsko kanalizacijo je kar nekaj. Poglavitna je ta, da je na sistemu zgolj eno črpališče, kar pride zelo prav, kadar imamo opravka z ravnim terenom, kjer ni zadostnih padcev in le te lovimo z poglabljanjem kanala, kar pa vodi do prečrpališč. Prednost je tudi ta, da je celoten sistem 100% vodotesen in je zato primeren za varovana območja, saj v primeru da pride do poškodb odpadna voda zaradi podtlaka ne izteka. Prednosti so tudi manjši premeri cevi, plitko vgrajevanje, prilagodljivost v primeru obstoječe infrastrukture. Cevovoda tudi ni potrebno čistiti, saj hitrosti odpadne vode v sistemu znašajo tudi do 6m/s in s tem onemogočijo nabiranje usedlin.